Košarica je prazna
Dober rosé se vedno prileže!
Prijetno saden, z notami malin, breskev, vrtnic in cvetja, v ustih pa osvežilen, zaznavno mineralen in lahkoten ... Z mehurčki ali brez, vsekakor dober roze vedno prileže, ne glede na priložnost.
Verjetno ste tudi vi slišali tisto: "Vedno je čas za mehurčke!", no sami že nekaj časa trdimo, da je za dober rosé vedno primeren čas. Nekaj bo na tej barvi, na njegovih aromah in okusih, da ga dela prikladno in primerno vsaki priložnosti. Če še vedno dvomite preberite naslednje vrstice in se prepričajte!
Kako sploh pridelajo rosé vino?
Najenostavnejša razlaga je, da je rosé vino pridelano iz rdečega grozdja, po metodi belih vin. No, stvari niso čisto tako enoznačne. Pomemben proces pri pridelavi rdečega vina je maceracija. To je postopek, ko iz grozdnih jagod izlužijo barvila in druge snovi - da, rdeče vino barvo pridobi iz grozdne kožice, sok v jagodah je načeloma brezbarven. Grozdje pri predelavi v vino specljajo in iz njega naredijo drozgo, prične se proces maceracije s fermentacijo, ki poskrbi za ekstrahiranje barvil. Od tega koliko časa traja maceracija je odvisna končna globina barve vina.
Rosé je, torej, pridelan tako, da grozdje takoj položijo v prešo in ga še skupaj s peclji sprešajo. Gre za metodo, ki ji v tujini pravijo "direct press". Tukaj mora biti vinar še posebej previden, da ne uporabi preveč pritiska, saj bi lahko poškodoval peclje, sok, ki bi ga spustili v tekočino pa bi vplival na zaznave. Zaradi tega je izplen tudi bistveno manjši, peclji pa delujejo kot nekakšen filter za nečistoče. Pridobljeni mošt je tako čist in skoraj brezbarven. Tako pridobljeni roséji veljajo za najbolj delikatne, sadne in prefinjene.
Drugi način je pridelava vina s kratkotrajno maceracijo. Tu se izluži nekaj več barvil, zaradi katerih je barva roséja globlja, pridobi več sturkture in poudarjne zaznave rdečega jagodičevja.
Zadnjih nekaj let pa smo priča vinom, ki spominjajo na rosé barvo in so pridelana iz sivega pinoja. Sivi pinot je sorta, ki je nastala kot mutacija med belim in modrim pinojem. Ta ima več rdečega barvila in ob daljši maceraciji pridobi tudi rdeča barvila. Verjetno ste že zasledili kako vino s pripisom "ramato"? Gre za sivi pinot, ki je bil podležen maceraciji, s čimer je pridobil bakrene odtenke. Od tukaj ramato, saj ta beseda pomeni bakren. Če je maceracija daljša, pa ta barva postane rožnata. Tako pridobimo vina, ki spomnijo na note breskve, jagode, rdeče vrtnice, brusnice in šipka. V ustih pa zaznavamo rahel taninski oprijem.
Zorenje v lesu?
Načeloma se pri rosé vinih pričakuje, da bodo izražali njihovo primarno cvetico. Z zorenjem v lesu pridobijo dodatne arome, ki to sadnost oplemenitijo in naredijo kompleksnejšo. Tako pridobljeni roséji pritičejo spremljavo kake dobre jedi.
Suho ali z ostankom sladkorja?
Mnenja so si tu razulična. Vsekakor je to odločitev potrošnika v katero smer bo izbiral, je pa znano, da so pravi roséji iz Provanse popolnoma suhi. Pridelani so s krajšo ali popolnoma brez maceracije in tako pridobijo delikatne, svetle roséje, ki slovijo po svoji prefinjenosti. Če bi tak rosé poskusili z zaprtimi očmi, bi mislili, da okušate belo vino. Provansalski roséji so tipično suhi, lahkotni in načeloma med bolj priljubljenimi roséji na svetu.
Vsekakor pa roséju prija tudi manjši ostanek sladkorja. S tem prijetno dopolni svojo strukturo in note rdečega jagodičevja. Taki roséji so načeloma primernejši za spremljavo ob jedeh, saj so strukturenjši in poudarjenega okusa.
Samo iz rdečega grozdja, ali tudi kombinacija?
Načeloma bi lahko rekli, da so rosé vina pridobljena zgolj iz rdečega grozdja, a poznamo primere, ko temu ni tako. Peneča vina so, recimo, tipičen primer dovoljenega mešanja rdečih in belih sort. Pri nas poznamo cviček, ki sicer sodi med rdečkasta vina - tega pridobijo s predelavo belih in rdečih sort. Tudi v tujini najdemo nekaj podobnih primerov, recimo v Languedocu, kjer ga pridelajo s kombinacijo grenache gris in grenace noir ali pa Toskani, kjer lahko pridobijo rosé z uporabo vermentina in syraha, ali pa kake druge sorte.
Uživajte v dobrem rosé vinu
Vsekakor prijetno ohlajen, lahkoten rosé prija ob vsaki priložnosti. Lahko ga uživamo kot aperitivno vino, ko nas ob vročih dneh prijetno osveži, lahko pa pospremi marsi katero jed. Če imamo takega z ostankom sladkorja, pa ga lahko pospremimo ob sadnih sladicah.
Naj bodo prihajajoči dnevi v znamenju roséja. tudi sami se prepričajte, da je trditev: "Vedno je čas za dober rosé!" več kot na mestu! Na zdravje!
Spoznajte naša priporočila, naj pomladne dni zaznamuje rosé!
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
