Rebula, stara sorta trte in vina, naj bi izhajala z grškega polotoka, na naše ozemlje pa je prišla iz Italije. Tudi njeno ime izvira z območja naše zahodne sosede: italijanski glagol 'ribollire'...
Rebula, stara sorta trte in vina, naj bi izhajala z grškega polotoka, na naše ozemlje pa je prišla iz Italije. Tudi njeno ime izvira z območja naše zahodne sosede: italijanski glagol 'ribollire' pomeni ponovno zavreti – prvič je v kleti zaradi ohladitve le delno povrelo takoj po trgatvi, drugič pa spomladi, ko se je otoplilo. V zgodovinskih virih preteklih stoletij se rebula pojavlja res pogosto – med drugim so že leta 1336 zapisali, da je Henrik iz Rittersberga (nekoč grad blizu Višnjevika v Goriških brdih, danes sledu o njem ni več) kupil vinograd, ki je vsako leto dal šest veder rebule. Višnjevik tako danes označujemo kot slovenski rojstni kraj rebule, sama rebula pa je pri nas torej udomačena sorta, ki v zadnjih letih tako na Vipavskem kot v Goriških brdih doživlja pravi razmah. V Brdih je z njo zasajena kar četrtina vinogradov. Vino je slamnato rumene barve, sveže, lahkotno, harmonično in elegantno. Primerno je tako za aperitiv kot spremljavo morskim jedem in tudi sladkovodnim ribam. Lepo se kombinira tudi z belim mesom, rižotami in drugimi jedmi. Servisa pa se jo prijetno ohlajeno.